Hudomušnemu naslovu je botrovalo ne
tako smešno ozadnje srečne zgodbe iz dežurstva. Ker stranka, ki me
je klicala ni dobila bližjega dežurnega veterinarja se je obrnila
name.
Psička je bila v statusu epilepticusu,
to je v epileptičnih krčih, že približno pol ure, preden sem jo
sprejel, ter še nato približno pol ure.
Glede na dolžino in jakost napada je
bilo ogroženo življenje psičke. S pravilnim zdravljenjem in s
prizadevanjem lastnikov se je psička po dveh dneh izvlekla iz
napadov in je zdaj že skoraj takšna kot pred napadi. Lastniki bodo
še naprej redno dajali zdravila proti epilepsiji, redno hodili na
kontrolo krvi in psička bo kljub tako hudim napadom lahko dočakala
še veliko radostnih pasjih let!
Tudi pri psih se torej pojavlja
epilepsija. Če je ugotovljena pri mlajših letih je sicer težje
obvladljiva vendar je. Zgoraj opisani primer potrjuje, da je potrebno
biti pri zdravljenjih vztrajen, zaupati v veterinarja in zdravila,
jih pravilno in pravočasno dajati in uspeh je zagotovoljen. Terapija
epilepsije je sicer doživljenjska a z zdravili pasje življenje ni
nujno res „pasje“ ;). ...to lahko preberete tudi tukaj: http://druzinarije.com/