petek, 15. maj 2026

Rumeni dež, navadni nagnoj (Laburnum anagyroides)

Morda po letih premora čas, da v širni spletni svet znova spustim del svojega doživljanja trenutkov. Tokrat bo govora/pisanja o majhnih površnostih, ki nas lahko stanejo zdravja. 

Odkar (1. 1. 2026) dnevno hodim na bližnji hrib nad Velenjem (Koželj -https://www.hribi.net/gora/kozelj/3/2894) se kakšno uro na dan posvetim naravi, jo opazujem in občudujem. Tako sem po grebenu Kožlja začel (zmotno!) opažati, da so se razširila mlada drevesa akacije, ki jih do sedaj nisem zasledil v tem okolišu... Mojemu prvotnemu začudenju je sledilo veselje, da si bom končno lahko privoščil akacijeve cvetove v vmešanih jajcih. 

Tako sem nabral lepe rumene! cvetove ter si jih (na srečo) pripravil za malico v službi, polega cveta bezga, ki sem ga že jedel (in poznal). Popekel sem si tri grozde cvetov, ob čiščenju že opazoval, kako zanimiva rastlina je, da se v oplojenih cvetovih že razvijajo manjša semena v obliki drobnih fižolčkov... Stebla so bila trda, zato jih nisem zaužil. 

Po približno pol ure pa se mi je začelo vrteti.... Ker smo imeli pred peko cvetov s sodelavkama debato o barvi cvetov akacije, ki naj bi lahko bili beli, rumeni, roza,... Sem za trenutek pomislil, da sem si mogoče pripravil kaj druga kot akacijo.... Po kratkem posvetu z umetno inteligenco (hvala, Chatgpt) sem spoznal, da sem si pripravil cvetove Rumenega dežja oz. navadnega nagnoja (Laburnum anagyroides).

Ker so se mi začeli pojavljati prvi simptomi -omotica, sem se odločil, da iz priročne lekarne pojem preventivno malo medicinskega oglja (tri tbl) ter pokličem center za zastrupitve za posvet. Tam izredni profesor ni imel časa govorit, zato sem klical 112 ter se dogovoril, da so me odpeljali na opazovanje v SB Celje. Po poti sem dvakrat rahlo bruhal. Tam so mi vzeli kri in mi dali za spiti 50g! medicinskega oglja (v cca 500ml vode) ter i/v infuzijo NaCl. 

Ker so bili izvidi krvi b.p., sam razen slabosti (ponujeno večerjo sem zavrnil :D) in blage omotice ter glavobola nisem imel nekih simptomov so me odpustili domov. 

Na pol poti domov mi je v avtu znova postalo zelo slabo, skoraj bi bruhal, a je pomagalo, da sem se šel malo nadihat svežega zraka iz avta. Slabosti zvečer po tuširanju nisem mogel več zadržati, zato sem (več kot 7h po zaužitju) izbruhal malo zaužitih cvetov ter oglja in zaspal... 

Drug dan sem imel dopoldan še malo omotice, a drugih posledic nepazljivost na srečo ni pustila. 

Zaužil sem torej tri grozde cvetov Navadnega nagnoja (Laburnum anagyroides), ki vsebuje v sebi nevrotoksin citizin, ki povzroča slabost, bruhanje, hipertenzijo, midriazo, znojenje in epileptične krče, kar lahko vodi v nezavest, paralizo mišic in dihalno odpoved ter posledično povzroči smrt....

Citizin je agonist nikotinskih acetilholinskih receptorjev, podobno kot nikotin. Najprej receptorje stimulira, nato pa pride do funkcionalne blokade/desenzitizacije, kar povzroča opisane simptome. 

Citizin je zanimiv tudi zato, ker se uporablja kot zdravilo za odvajanje od kajenja (tablete Tabex).


Velika sreča v tej zgodbi je, da cvetov nisem pripravljal v družinskem krogu ter da jih niso zaužili otroci. Otroci so namreč za nevrotoksin citizin še bolj dovzetni. 

Dva cvetova Rumenega dežja, ki sta ostala doma v hladilniku, pa sta služila le kot foto potrditev razjasnitve katere cvetove sem "pomalical" ter za opomin in spomin kot ilustracija k temu blogu. 



ponedeljek, 19. oktober 2020

 Razmišljam.... ...naj bo naslov Razočaran, že dva dni o tem.... od včeraj je na višjem mestu pristal naslov kreteni(zem)!!!, danes pa bo obveljal naslov korona-maškarada! 

....kolega je pisal zanimive, provokativne korona zapise iz prvega obdobja lock-downa (Vrecha), sam pa bi rad delil malo misli ob bližnjem srečanju s korono (tokrat pri ljudeh) oz. bolj o tem, kaj vsa ta srečanja prinašajo...

Kot sem poizkusil obrazložit že mlajšim družinskim poslušalcem zakaj imamo korono menim, da je v tej bajki tudi kaj resnice... 

Nekoč nekje so živeli ljudje, ki so bili tako marljivi, da so bili sposobni oskrbeti s svojimi produkti veliko ljudi. Bili so tako marljivi, da so ob vsej svoji delovni vnemi pozabili na soljudi, okolje in naravo. Začeli so prekomerno izkoriščat ljudi in dobrine... Ko so se tega zavedli, so sklenili, da z drugimi ne bodo delili le svojih uporabnih stvari, temveč tudi delec, ki ga ni želel razpeljati po svetu ne letalski, ne vodni, ne železniški in tudi ne cestni promet. Razvili so delec, ki se bo širil sam med ljudmi. Delca ni mogoče naročiti, plačati ali si ga zaželeti, saj te delec doleti sam. In res se je zgodilo to. Delec doleti dobre, bogate, revne in ne izbira naslovov... Ob prihodu pa ne naredi zmešnjave le pri tistemu, ki ga obišče, temveč tudi v njegovi (ne)posredni bližini. In tako smo ga prejeli tudi mi! -del k(o)rona/e 

....pa naj bo za za prvi zapis v kablogram po parih letih dovolj, več sledi... 


nedelja, 22. januar 2017

Epile-pri-psi(h),ja!

Hudomušnemu naslovu je botrovalo ne tako smešno ozadnje srečne zgodbe iz dežurstva. Ker stranka, ki me je klicala ni dobila bližjega dežurnega veterinarja se je obrnila name.
Psička je bila v statusu epilepticusu, to je v epileptičnih krčih, že približno pol ure, preden sem jo sprejel, ter še nato približno pol ure.
Glede na dolžino in jakost napada je bilo ogroženo življenje psičke. S pravilnim zdravljenjem in s prizadevanjem lastnikov se je psička po dveh dneh izvlekla iz napadov in je zdaj že skoraj takšna kot pred napadi. Lastniki bodo še naprej redno dajali zdravila proti epilepsiji, redno hodili na kontrolo krvi in psička bo kljub tako hudim napadom lahko dočakala še veliko radostnih pasjih let!

Tudi pri psih se torej pojavlja epilepsija. Če je ugotovljena pri mlajših letih je sicer težje obvladljiva vendar je. Zgoraj opisani primer potrjuje, da je potrebno biti pri zdravljenjih vztrajen, zaupati v veterinarja in zdravila, jih pravilno in pravočasno dajati in uspeh je zagotovoljen. Terapija epilepsije je sicer doživljenjska a z zdravili pasje življenje ni nujno res „pasje“ ;).   ...to lahko preberete tudi tukaj: http://druzinarije.com/

torek, 17. januar 2017

aGrega Ve(t)?

... S svojimi nasveti bom skušal pojasniti pogoste tegobe pri domačih živalih, ki jih srečujem vsakodnevno ob delu v ambulanti.
Skozi večletno prakso z delom v ambulanti sem se namreč srečal že z nešteto težavami, ki smo jih z lastniki uspešno rešili. Menim, da bi bile rešitve teh težav zanimive tudi za druge, zato vam jih bom z veseljem predstavil.  ...  http://druzinarije.com/post/53

torek, 10. januar 2017

Predstavim(o) se...

Vedno v iskanju rešitve do ozdravitve živali, popravila igrače ali le poti do sreče. 

Enostavnih 24 ur dnevno premalo za uresničitev vseh idej in sanj. 

To sem jaz; veterinar, aka, vzdrževalec svojih in tujih življenj. 



. . .  več na: http://druzinarije.com/about

torek, 3. januar 2017

http://druzinarije.com/

Vabljeni na naš družinski b(r)log! http://druzinarije.com/ ;) Vet-Ve;)

torek, 29. marec 2016

Kuća posao

Hrvaško govoreče zveni prav lepo.... V realnosti pa niti ni tako!

Sem prav srečen, da sem zopet našel službo, kjer lahko pomagam živalim in njih lastnikom. A kaj, ko ob tem doma zmanjkuje časa za marsikatero stvar. Se bo treba zopet navaditi tega! Je bilo 4 mesece na Zavodu kar zanimivo, saj sem lahko bolj intenzivno v "prostem času" razmišljal, kaj me veseli ter druge reči.... Ugotovil sem, da me veseli prav to delo, ki ga opravljam. Da sem torej srečen partner, ati in veterinar.
Super izkušnja! Priporočam komu, ki se mu ne uspe udeležit vipassane! ;) Pri nas imate za to na voljo ZZZRS, kar (po večini "udeležencev" ni ravno res) JE najlepša izbira v določenem obdobju odraščanja.
Iz srca hvala vsem birokratom na Zavodu, da so me zopet opomnili, da ne želim postati del njih.

ps.: je že res, da mi tokratna pesem/video "kuća posao" sploh ni všeč..... Je bil pa vsekakor zanimiv izziv za to napisano razmišljanje... ;)